Simptomi

 
Podobnost s prehladnimi boleznimi je eden glavnih vzrokov, zakaj bolniki pozno pridejo do zdravnika. Bolezni ne jemljejo resno, češ, saj bo minilo. Težava je, da se to lahko zgodi tudi zdravnikom, ki posebej pri mladih ljudeh ne pomislijo takoj na kakšno resnejšo bolezen. Zato se dogaja, da so limfomi odkriti šele, ko je bolezen že napredovala. Kot pravi dr.Jezerškova, naši izbrani, torej splošni ali družinski zdravniki sicer bolezen dobro poznajo. Imajo tudi možnost, da »sumljivega« bolnika sami pošljejo na punkcijo povečane bezgavke. To pa je potem lahko izhodišče, da ga pošljejo v limfomsko ambulanto na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Diagnozo zatem vedno določijo s pregledom celic. Najprej naredijo citološko preiskavo po odvzemu manjšega števila celic s tanko iglo, ki jih potem pogledajo pod mikroskopom. Vendar pa je za potrditev diagnoze in dokončno opredelitev tipa limfoma potrebna tudi histološka preiskava. To pomeni, da zdravnik izreže celotno bezgavko oziroma odvzame večji vzorček tkiva tam, kjer je limfom. Zdravniki si lahko pri odvzemu vzorčka tkiva pomagajo z gastroskopijo, koloskopijo, bronhoskopijo, odvisno od lokacije limfoma. S to preiskavo lahko potem z zanesljivostjo ugotavljajo, ali gre za limfom ali ne.